CAC Trbovlje

Včeraj sem bila na pasji razstavi v Trbovljah. Letos sem šla brez Arija, da sem si lahko v miru ogledala vse pasme. Vmes mi je bilo kar žal, ker ga ni bilo z mano...vendar je bilo bolje da je bil doma, ker je bilo zelo vroče. Upala sem, da bom končno videla kup beaglov, a sem bila na koncu razočarana. Bili so le trije ( vsaj jaz sem jih videla samo toliko )in najlepša mi je bila Živa iz psarne Brakada. Res je prava lepotička, v glavo je precej podobna Ariju. Sem jo mogla malo prečohat:) Eden beagle mi je bil pa precej čuden (kot da bi imel alergijo)...na nekaterih mestih ni imel dlake, koža pa je bila rdeča. Drugače pa sem se veliko zadrževala pri Arijevem prijatelju Benu (Clumber španijelu) in seveda držala pesti zanj. Če bom imela kdaj poleg beagla še kakšnega psa, bo to sigurno Clumber Španjel:))Me je čisto očaral s svojo prisrčnostjo, prijaznostjo, nerodnostjo... Ben se je zelo dobro držal in je bil zelo priden za svojo prvo razstavo. Vsi so me spraševali kje je Ari, in zakaj ga nisem pripeljala zraven. Po eni strani bi ga tako rada peljala na razstavo, vsaj da vidim kako bi ga ocenili. Skrbi me le to, da ne bi zaupal sodniku. Zadnje čase je do nekaterih tujcev nezaupljiv. V nekatere skače od veselja, druge pa nalaja, kot bi bil zares hud. V bistvu pa ga je samo strah. Nekaj časa smo bili tudi pri novofundlancih in občudovali rjavega novofundlanca, ki so ga imeli italijani. Če primerjam Bruna z ostalimi novofundlanci, mi je daleč najlepši. Ima namreč zelo lepo glavo, kakršne pri drugih nisem videla. Škoda, ker ga ni bilo na razstavi, bi sigurno dobil lepo oceno. Dan je hitro minil, po razstavi pa smo šli po Arija in ga peljali k Brunu na obisk:))

Ben



Živa

Beagle T-shirts and gifts ( spletno nakupovanje)

Danes sem malo brskala po spletu, in sem čisto navdušena nad stvarmi, ki jih prodajajo na spletni strani CafePress. com. Prodajajo vse kar si srce poželi - od nalepk, majčk, puloverjev, ur, beležk, skodelic, torb, kap,... Bi se našlo kar nekaj stvari, ki bi jih imela. Škoda, ker tega ne prodajajo pri nas. Spodaj je ožji izbor, pa že ta je precej velik:))) Najbolj všeč so mi napisi, ki se nanašajo predvem na beaglov karakter.
Tukaj je pa moj "kratek" seznam.

Ari in Bruno

Včeraj sva bila na obisku pri Brunu, in spet je bilo veselo. Oba sta zelo srečna ko se vidita. Sem obema kupila kostko za pojest...smo se tako smejali, ko je Bruno najprej pojedel svojo, nato pa je ukradel še Arijevo. Ari je najbolj navdušen nad njegovim velikim pesjakom...verjetno zato, ker ga sam nima:)) Najbolj smešno je takrat, ko Bruno lovi Arija in ko ga končno dohiti, potem pa se ne more ustaviti in prileti naravnost na njega. Za mojega pesjankota je tam idealno, saj je ograjen vrt, in se lahko prosto sprehaja in raziskuje naokrog. Ugotovil je tudi, da so Brunovi briketi takoo dobri, da se lahko jedo brez dodatkov...domačih se pa sploh ne dotakne:( Tam pozabi na vse...tudi jaz nisem zanimiva, je preveč ostalih stvari:) Bruno je Arijev res dober prijatelj, in sem zelo vesela, da se tako razumeta. No, proti Brunu se mi pa Ari zdi tako majčken kot Quido proti Ariju:))

Ari, daj mi enga lupčka:)


Misliš, da naju bodo še dolgo slikali


Takole se igrava na travniku


Potem pa počijeva na klopci

Prijatelj Quido

Pa smo ga končno dočakali - kavalirčka Quida:) Ima ga moja prijateljica, in sem prav vesela, da je Ari končno dobil prijatelja s katerim bo lahko vsak dan hodil na sprehode. Danes sta se prvič videla, in takoj sta si delila poljubčke. Malo me je skrbelo, da se Quido ne bi bal Arija , vendar so bile skrbi odveč. Ari je tipičen beagle, ki zelo rad laja, zato tudi danes nismo mogli brez tega. Quido se je bal, ker ima Ari zelo močan in prodoren glas. Ari je še zelo otročji, in s svojim laježem privablja k igri - ne razume, da je še premajhen za norenje po travnikih. Quido se bo hitro privadil na njegovo lajanje, ker Ari pač rad veliko govori:))Na travniku sta se potem oba razživela, in pozirala fotografskemu objektivu. Sem tako vesela, da sta se lepo ujela in se imata rada. Komaj že čakava naš jutrišnji sprehod.

Izlet na Blegoš

Ari s kravcami ( na daleč je bolj varno)


Ari in Žak


Ari in Lili


Takole se pa uležem , ko nočem več hoditi


Pred nekaj dnevi smo se odpravili na Blegoš. Ari je vedno vesel izletov (predvsem daljših), ker ponavadi trajajo cel dan, pa še v avtu se je tako lepo peljati:) Najbolj uživa, ko gleda skozi okno in opazuje vse naokrog. Avto smo pustili pri koči, od tam pa smo se odpravili peš do vrha. Ko smo prispeli na vrh, je bil Ari vidno šokiran. Okrog nas se je paslo približno 50 krav, in moram priznati da občutek res ni najbolj prijeten. Ari se jim je zdel precej zanimiv, zato so hodile za njim, tako da sva na koncu že oba bežala:)) Sem mislila, da so krave bolj umirjene živali, pa sem se očitno uštela. Potem pa je sledilo bolj prijetno presenečenje. Srečali smo dva beagla, in seveda smo jih morali poslikati skupaj. Najprej smo srečali dve leti staro beaglico Lili, potem pa še osem mesecev starega beaglčka Žaka. Žak je bil precej podoben Ariju...oba imata bel hrbet s črnimi flekci. Bila sem čisto navdušena, ker tako redko vidim beagla - v naših krajih jih je zelo malo. Nato smo se odpravili še v bunkarje, in seveda je bil Ari takoj za nova doživetja. Vsi ljudje so ga občudovali, on pa je prijazno prišel do vsakega da so ga božali. Nekateri so me celo prosili, če ga lahko slikajo... bil je v središču pozornosti. Popoldne smo se počasi odpravili proti domu, in Ari se mi je ulegel v naročje in zaspal. Domov smo prišli precej utrujeni, vendar že komaj čakamo nov izlet:))