Spet doma

Letos sva se na morje prvič odpravila brez Arija, ker sva šla na Djerbo. Do sedaj sva bila z Arijem ločena največ 3 dni, tako da je bila sedaj kar kriza. En dan preden sva šla je imel drisko, ker je sigurno slutil da greva. Doma smo se zmenili, da si vsak dan pošiljamo sms-se, ker me je skrbelo, da bo kaj narobe. Ko sva prispela na Djerbo, sva ugotovila, da tuš mobil nima pogodbe s to državo in mobi je bil neuporaben:( Potem sem k sreči odkrila internet, da smo si lahko preko mailov dopisovali. Mami nama je pisala, da je ful žalosten, da kar naprej voha najine stvari,... Meni je bilo pa tudi takoo dolgčas po njemu:( Če ne bi bilo letala, bi šel sigurno z nama. Ko sva prišla domov, se mu je čisto zmešalo od veselja. Takoj je začel lajati v kovček, kot da bi vedel, da sva zanj kupila igračko. Dobil je plišasto kamelo, ki je že ostala brez enega ušesa:)) Zelo očitno nama je pokazal, da mu ni prav da sva šla na morje brez njega. Ponavadi se gre k nama na posteljo crkljati, sedaj se je pa ulegel pod mizo in naju postrani gledal - očitno nama je malo zameril. Verjetno bo rabil nekaj časa, da bo pozabil. Sedaj pa hodi za mano kot bi bil moja senca, ker se boji da bom spet šla. In ko grem ven brez njega, sedaj ful joka za mano, kar prej ni. Če ne prej se mu bova oddolžila septembra, ko gre z nama v Savudrijo:)