Moj revček:(

Včeraj me je Domen klical v službo, da je z Arijem nekaj narobe. Že zjutraj, ko ga je mami peljala ven je opazila, da ima rep dol, vendar je mislila da ga je nečesa strah. Dopoldne je imel zelo glasne vetrove, zato ga je Domen peljal ven. Potem pa me je poklical in rekel da ima Ari močne krče v trebuhu, da sploh ne more lajati in da ima rep med nogami. Takoj sem vse spustila iz rok in odšla eno uro prej iz službe. Ko sem prišla do avta, me Ari tudi pogledal ni. Ponavadi mu rep skoraj odpade, in me celo poliže od veselja. Včeraj je pa stal na sedežu, rep je tiščal med nogami in me ni bil čisto nič vesel. Imel je hude krče, tako da je tulil zraven. K veterinarju hodimo v Ljubljano v mestni log, vendar smo se odločili, da ga najprej peljemo na Izlake, da se prepričamo da ni nič hujšega. O tej veterinarki sem slišala že marsikaj (slabega), zato me ni nič vleklo tja. Potem so me prepričali, da ga gremo samo pokazati, potem pa naprej v Ljubljano. Ko smo prišli tja, je imela takoj pripombe zakaj smo sploh prišli, ker mi drugače hodimo v Ljubljano. Kaj pa, če bi se šlo za minute in ne bi mogli v Ljubljano. Potem ga je malo pogledala, in mu spraznila analne vrečke...je rekla, da je to verjetno zaradi tega. Halo, nisem veterinarka pa vem da se ponavadi zaradi analnih vrečk vozijo po riti, ali pa lovijo rep.V glavnem karkoli je rekla ji nisem verjela niti besede. Potem me je vprašala katere brikete imamo. Sem povedala da Canidae, ona pa me je pogledala zaničevalno, kot da mu dajemo najslabše brikete in rekla da prvič sliši zanje. Potem je rekla naj ga peljemo na dolg sprehod in naj mu skuhamo čajčke. Ko smo že skoraj odhajali, je pa rekla da ne ve, ali naj mu da injekcijo ali ne. Potem pa je rekla da mu jo bo kar dala. Jaz sem rekla, da nobene injekcije, mami je rekla naj bom tiho, zato sem zaloputnila z vrati in šla ven. Kakšna veterinarka je to, da se ne mora odločiti ali naj da injekcijo ali ne...jaz bi ji vzela licenco! Potem so prišli ven kmalu za mano, in mami je rekla da ni pustila dati injekcije. Ko mu je veterinarka želela dati injekcijo, je Ari spustil čuden glas, ker ne more lajati, zato ji je moja mami rekla, da se ji zdi malo čudno da zaradi analnih vreč pes ne more lajati. Ona pa jih je nagnala ven, češ da ji itak ne zaupamo, in naj gremo v Ljubljano. Razmišljam o tem, da bi objavila članek v Zasavcu o sposobnostih in prijaznosti naših zasavskih veterinarjev. In potem se še čudijo zakaj hodimo v Ljubljano...zato ker ti tam znajo pomagati, pa še prijazni so.
Ko smo se peljali proti Ljubljani je imel revček take hude bolečine, da je tulil zraven. Jaz sem bila čisto panična, na momente se mi je zdelo, da izgublja zavest. Ko smo prispeli tja, mu je iz gobčka kar tekla slina. Prišla je neka veterinarka in rekla, da moramo počakati, ker imajo sestanek. Smo rekli da nam ni težko čakati, vendar smo nujen primer. Kmalu je prišla veterinarka in ga pregledala. Je rekla, da je verjetno nekaj pojedel. Peljali smo ga na rentgen, vendar ni nič pokazalo. Zastrupitev so takoj izključili, ker ni imel pravih znakov. Potem so ga našopali z injekcijami in rekli, naj pridemo ob sedmih po njega. Zaprli so ga v kletko, Ari pa je že v tistem trenutku jokal za nami. Jaz sem jokala kot dež, tako se mi je smilil. Še dobro, da ima mami sestrično v Ljubljani, da smo šli k njej. Čez uro in pol je klicala veterinarka in rekla naj pridemo po njega, ker ga ne morejo potolažiti. Tulil je dve uri skupaj, zato so tudi prej poklicali. Ari v življenju ni bil sam niti minute, ker je doma mama, in je navajen da je nekdo vedno v bližini. Takoj smo se odpravili po njega, in jaz sem kar letela v sobo s kletkami. Me je neka gospa nagnala ven, Ari je pa začel lajati kot zmešan. Veterinarka je rakla, da sploh ne vejo kaj je, naj ga opazujemo. Dali so nam tablete proti bolečinam, in če danes ne bo boljše moramo takoj nazaj. Danes imam dopust, da sem ostala pri njemu. Zjutraj na sprehodu je bil razigran, tudi krčev nima več, skrbi me le rep, ki ga še vedno nosi med nogami. Danes bom počakala, ker nima več bolečin, jutri bomo pa videli kako naprej. To so pa naši beagli, ki dajo v gobček vse kar jim pride nasproti. Danes se bova cel dan crkljala, in upam da bo čimprej vse ok.