Največja palica je moja

Ta teden sva z Arijem sprehode vzela zelo resno, saj greva od doma proti europarku okrog petih, domov pa vedno prideva po osmi uri. Tale sonček obema daje neko energijo, ki jo z veseljem izkoristiva za dolge sprehode. Veliko hodiva, potem se usedeva na kakšno klopco(seveda mora sedeti na klopci, ker je boljši razgled...veliko ljudi gre mimo z nasmehom na obrazu, saj sedi na klopci kot kakšen človek), mečeva in loviva palice, srečava veliko prijateljev(človeških in pasjih:), nabirava štiriperesne deteljice (v treh dneh sem jih nabrala 11-doma pravijo da ni več zanimivo, in da sem že dolgočasna). Jaz pa vsa navdušena ker jih imam toliko, uf, to bo veliko sreče:) Sem se odločila, da bom vse dala v en velik okvir za spomin:)Sem čisto noter padla s fotografiranjem, zato vsak dan naredim približno 100 slik:)Domen je rekel, da ne bo šel več z mano, ker čepim pol ure v travi, da naredim lepo sliko od polžka:)Aja, naslov je o veliki palici, jaz pa blebetam o vsem drugem-Ari je namreč nor na VELIKE palice, če je majhna sploh ni zanimiva. In potem mi čez cel park komaj vleče palico, ljudje se pa smejijo ker resnično zgleda smešno. Nasproti je prišel par s psičko, ki je tudi vlekla ogromno palico. Ko smo se malo pogovarjali, sta omenila da ima tudi ona rada samo velike palice in da majhnih ne mara:) No, pa le nismo edini. Danes pa že komaj čakam nov sprehod...lepo izkoristite te sončne lepe dni!