Moji mali maci v slovo;(

Angelček mali, uživaj s prijatelji v nebesih! Vsi te imamo radi in te pogrešamo*


Glitter Graphics




V ponedeljek sem v službi našla med paletami čisto majhno mucko. Tako se mi je smilila, ker je klicala mamo, vendar je ni bilo. Vsak dan sem ji prinesla hrano, vodo in mleko, da vsaj lačna ni bila. V sredo pa jo je sodelavec ulovil. In kdo jo je odnesel domov? Seveda jaz. Čisto sem se zaljubila vanjo...namesto, da bi šla na malico, sem hodila ven lovit mucko. Najbolj me je skrbelo, kako bo odreagiral Ari. Moj Ari je res tako zlat kuža, zato ga moram javno pohvaliti:)tako lepo je sprejel mucko, da nismo mogli verjeti. Še isti dan sem odšla s Tino k veterinarju v Trbovlje. Imel je ušesne garje, in gliste, potem pa je pogledal če ima mikrosporijo(zelo nalezljiva mačja bolezen). Za to bolezen mačka obsvetijo s posebno lučko, in če jo ima se sveti zeleno. Veterinar je rekel, da se malo sveti na glavi, vendar je verjetno od hrane oz. mleka. Potem sem šla na internet in v googlu vtipkala besedo "mikrosporija". Ko sem začela brati o tej bolezni me je postajalo strah, in tisti "verjetno od mleka" mi je šel kar naprej po glavi. Šesti čut mi je rekel, naj grem še po eno mnenje, da ne bo kaj narobe. Prebrala sem, da v Mestnem logu takoj povejo če ima to bolezen. Ko sva prišla tja, so se vsi stopili, ker je bil res taak srček. Povedala sem, da sumim, da ima mikrosporijo (ker sem opazila, da ima veliko lusk pod tačko). Najprej ga je pregledal veterinar in rekel, da je vse skupaj zelo sumljivo. Imeli smo čisto temo, tako da se je maček skoraj cel svetil zeleno. Meni je postajalo slabo, ker sem se spomnila, kaj sem prebrala o tej bolezni. Nato so prišle še dve dermatologinji in rekli, da gre stoodstotno za to bolezen. Vprašala me je, če se bom odločila za zdravljenje. Morala bi ga imeti tri mesece v karanteni, in tja ne bi smel nihče. Sama si tega nisem mogla privoščiti, ker imamo dvosobno stanovanje, in ga ne bi mogla imeti v karanteni. Potem je pa še rekla, da glede na to, da je tako majhen ni možno, da bo zdravljenje uspešno. Predlagala je evtanazijo. Jaz sem planila v jok, in klicala Tino, če bi ga oni zdravili (društvo za zaščito živali). Tudi oni ga ne bi mogli zdraviti, ker imajo že tako veliko muck, s to boleznijo bi se lahko okužile tudi druge. Čisto me je sesulo, jokala sem kot dež in nisem mogla več nazaj v ordinacijo. Domen je vse uredil sam. Dobila sem neko tekočino, s katero moram umivati Arija 3-krat na teden, tri tedne skupaj. Čez tri tedne gremo pa k pasjemu dermatologu, da ga bo pregledal. Vse to je preventivno, ker je mucka spala ob njemu in hotela zizati, ker je mislila, da je njegova mamica. Ari se tudi ni ločil od nje in jo je vzljubil v sekundi. Jutri bom prilepila še nekaj slikic z Arijem in mucko. Zdaj je Ari končno videl, da mucke le niso tako hude. Resnično sem ponosna nanj, ker jo je tako lepo sprejel, in ji omogočil vsaj en dan lepega življenja.