Puzzle

Končno sem našla puzzle z beagli, in to v Babycentru:) Že pridno sestavljam, Ari pa opazuje kaj počnem. Moram zelo paziti, ker zelo rad krade...in če mi ukrade samo en puzlle je konec veselja. Sem pa že malo iz prakse, zato upam da ne bom imela preveč težav pri sestavljanju:)

Beagle srečanje v Hrušici

Zadnjo soboto v oktobru smo se odpravili na beagle srečanje v Hrušico. Ari je užival v pasji družbi, zato se za nas ni veliko zmenil. Sem pa opazila, da je včasih malo pogledal kje smo, in ko nas je videl, je šel spet nazaj k pasjim prijateljem:) Čisto me je očarala beaglica Eka, ki se je kar naprej vrtela okoli mene, ker je vedela da imam priboljške. Pa tudi po videzu mi je zelo všeč. O požrešnosti, ki sem jo videla raje ne bom izgubljala besed...v glavnem, vsi so isti - brez izjem:)) Sem mislila, da je Ari med najbolj požrešnimi psi na svetu, vendar sem videla, da je veliko še bolj požrešnih - agresivno požrešnih -hehe. Arija moram pohvaliti, ker ni silil v nobenega ki je imel hrano, kar se mi je zdelo zelo čudno...mogoče se mu je preveč dogajalo, in ni bilo časa za hrano. Tudi on je bil med psičkami najbolj očaran nad Eko. Ko smo šli domov, sem ga morala dobesedno vleči ven, ker bi se še igral. Nekdo je praznoval rojstni dan, in za presenečenje je dobil beagle torto. (Slika od torte je od Tine, ker je jaz nisem uspela slikati).

Obisk pri Beli in Asu

Z Arijem smo se odpravili na obisk k prijateljici, ki ima dva špringel španjela-Belo in Asa. Bela je stara eno leto, in je na mariborski razstavi dobila šampionat, As pa je star 13 let. Iz Kobilka smo se peš odpravili na Pleše. As je počakal doma, ker ne zmore več toliko kot mi. Ari in Bela sta bila celo pot spuščena. Malo me je skrbelo, ker smo bili v gozdu, vendar je bil izredno priden. Edino enkrat je zavohal zajčjo sled, vendar je kmalu prišel nazaj. Bela pozna že vse bližnjice na tej poti, Ari pa ji je z veseljem sledil. Na začetku sem bila malo panična, ker sta izginila v gozd, potem pa me je Klara pomirila češ da gresta po Belinih bližnjicah, in nas bosta počakala:) In res je bilo tako. Ari je užival, ker je bil po dolgem času tako dolgo odvezan, tako da si je dal duška. In vsi komaj čakamo da gremo spet na Pleše.

Pa še veliko slikic:)

Mali plavalec

Pa še en filmček kako Ari plava. Tole je bilo posneto prvič, ko sem ga dala v vodo. Smo bili še vsi malo v skrbeh kako mu bo šlo. Se vidi kako ga mami lovi, vendar je prehiter. Revček jo je na koncu še malo popil:)

Dopust v Savudriji

Bilo je super, le prehitro je minilo. Ujeli smo še zadnje poletne in sončne dni, se kopali, malo sončili, nekateri pa so se hladili v senci(Ari). V sosednjem apartaju so bili nemci z psičko. Ko so prvi dan prišli mimo apartmaja, je Ari lajal ker je videl psa. Oni so pa mislili, da je naš pes krvoločen, in naslednji dan sploh niso upali mimo nas:)) Ko bi vedeli da beagli veliko lajajo, pa čeprav so prijazni. Še dobro, da moja stara mama govori tekoče nemško. Razložila jim je, da je zelo prijazen in da bi samo rad spoznal njihovo psičko. Od takrat naprej sta bila najboljša prijatelja. Ribica, ugani kako je bilo psički ime? Ja, Luna:) Potem so bili otroci kar naprej z Luno pri nas, čisto jih je očaral. Na koncu je prišla k nam njihova mama in nas vprašala, če jim damo Arija(malo za hec malo zares). Na morju mi je bilo všeč tudi to, da ni bilo veliko ljudi. Vsako jutro smo odšli na dolg sprehod ob morju, popoldne smo preživeli na plaži, skratka za Arija je bilo super in hkrati naporno. Verjetno bo rabil kakšen mesec, da bo prišel k sebi in nadoknadil spanec. Enostavno ni imel časa spati, ker se je kar naprej nekaj dogajalo. Letos sva mu kupila čoln, da sem ga vozila s sabo ko sem šla plavat. Vsi so šli lahko plavat, ko pa sem šla v vodo jaz je začel lajati in silil k meni. Mami je rekla, da je preveč name navezan. Tudi ko sem šla v trgovino je baje ful jokal za mano. No, glede plavanja pa takole: prve tri dni sem ga samo vozila v čolnu, da se je navadil na vodo. Potem pa sem ga dala končno v vodo. Plaval je tako hitro, da ga nihče ni mogel uloviti. Na začetku se je zmotil, in je plaval proti globoki vodi...potem pa je le videl kje je kopno. Zadnji dan je šel pa že sam v vodo, vendar samo toliko da je lahko stal. Apartma smo imeli na super mestu, Ari je bil lahko spuščen, ker je bilo vse zagrajeno. In sedaj misli, da bo po Zagorju tudi hodil brez povodca. Razvadil se je tudi glede spanja...zjutraj ga mora mami dobesedno zvleči iz postelje da ga pred službo pelje lulat. Pravi, da tudi čokolada ne pomaga:) Vse je bilo super, edino komarjev je pa ogromnooo in to tigrastih-groza, pa nekih grozno velikih pajkov s križem!! Vsi smo čisto popikani z Arijem vred. Odkar smo prišli z morja Ari večino dneva prespi, verjetno bo res rabil kar nekaj časa da bo nadoknadil svoj spanec:)